Arendt 50

Leta 2025 bo minilo 50 let od smrti Hannah Arendt. Obletnica je dobra priložnost, da se spomnimo te filozofinje in obudimo njeno delo. Hannah Arendt še danes velja za eno od izjemnih mislecev 20. stoletja. Ukvarjala se je s temami, ki so v današnji družbi zelo aktualne in ponujajo veliko gradiva za raznovrstne razprave.

Teme projekta so po eni strani misli Arendt, ki se spopadajo z zlom, njeno preučevanje vprašanja, zakaj načeloma zelo nadarjeni ljudje delajo velike napake v politični presoji, in vprašanja iz njenega glavnega filozofskega dela Vita Activa, v katerem je razvila teorijo političnega delovanja, tj. obravnava vprašanje, kakšno naj bi bilo aktivno sodelovanje državljanov v javnem življenju. Tudi njena teorija totalitarizma, čeprav dandanes nemara sporna, je v mnogih pogledih izjemno aktualna.

Večplastne predstavitve ene najpomembnejših intelektualk (oz. t. i. public intelectual) 20. stoletja – ni se imela namreč za filozofinjo – se bomo s partnerji, tj.  Mini teatrom, Cankarjevim domom in Filozofsko fakulteto, lotili na različne načine oziroma s pomočjo več medijev in različnih formatov:

• Knjižna predstavitev: 24. 4. – Pogovor ob knjigi: Pisma 1925–1975 in druga pričevanja, izdana v sozaložništvu Založbe FF in Goethe-Instituta v Klubu CD.
• Filmska predstavitev: 7. 5. – Kinotečni film Hannah Arendt režiserke Margarethe von Trotta z Barbaro Sukowo v glavni vlogi.
• Odrska predstavitev: 24. 5. – predstava Hannah Arendt: ne(človeško) stanje v Mini teatru
• Diskurzivna predstavitev: Dnevi Hannah Arendt novembra v Cankarjevem domu.

O Hannah Arendt

Hannah Arendt (1906–1975) je bila nemško-ameriška politična teoretičarka in publicistka. Rodila se je v Lindnu pri Hannovru in odraščala v Königsbergu. Študirala je filozofijo pri Martinu Heideggerju, doktorirala pa je pri Karlu Jaspersu. Po vzponu nacistov na oblast leta 1933 je pobegnila najprej v Francijo, nato pa leta 1941 emigrirala v ZDA.

Pozornost je pritegnila s pronicljivo analizo totalitarne oblasti, zlasti v delu Izvori totalitarizma (1951). Med njena najpomembnejša dela sodita še Vita activa (1958) in Eichmann v Jeruzalemu (1963), kjer je oblikovala znameniti pojem »banalnost zla«.

V središču njenega mišljenja so bila vprašanja moči, svobode, odgovornosti in presoje – vedno z namenom razumeti politično delovanje in človeško sobivanje. Hannah Arendt velja za eno najvplivnejših osebnosti 20. stoletja.